Enkrat v življenju

Enkrat v življenju

Bilo je konec tedna, ko sem sedela v znani ljubljanski kavarni. Čakala sem prijateljico, s katero sem si želela poklepetati in nadoknaditi vse zamujeno. Ker je v moji navadi, da ne zamujam, sem pet minut pred dogovorjeno uro že sedela za mizo in opazovala ljudi v kavarni.

Nasproti mene, pri mizi v izložbi, sedi gospod. Malo starejši. Koliko je bil star težko ocenim, saj je bil lepo ohranjen. Očitno je skrbel zase. V lepi obleki, modri srajci, svetleči kravati... Zloščeni čevlji! Manšetni gumbi, ura in prstan na roki. Aha, nekoga čaka. Pogledovanje na uro ga je izdalo. V meni zbudi radovednost. Koga čaka? Kmalu za tem prostor razsvetli mična črnolaska. Takoj sem vedela, da paše k njemu. Frizura urejena, kljub zimi, črni salonarji z dvanajst centimetrskimi petkami. Z elegantnimi gibi prisede. Ko bi vsaj tudi ona imela prstan na roki, mi šine v glavo. Ko si sname usnjene rokavice, si oddahnem. Pred seboj imam starejši poročeni par, ki si je vzel čas le zase. Še več! Potrudila sta se, da sta najboljša različica sebe, čeprav le na kavi.

 

V hipu me odnese nazaj, na začetek ljubezni. Koliko nam je pomembno, da smo najboljša različica sebe na zmenku, ko se zaljubimo. Kako pomembno nam je, da smo najlepše na poročni dan.

Sama vem, da sem pomislila na skoraj vsak detajl. Poročno obleko izbiraš še posebej natančno. Kateri kroj bo pravi zame? Katera barva bo poudarila barvo kože? Naj bo saten, čipka, plise? Make up mora biti naraven, a obstojen! In frizura? Mu bom všeč? Rada bi bila lepa za njega. No, če smo pošteni, so to res izredni dogodki, ki si zaslužijo vso pozornost. Saj je le enkrat v življenju! Pa je res?

To je stvar zavedanja. Za mene, za naju, je poroka res prvič v življenju. Ampak za mene in za naju si želim, da bi bilo takih trenutkov več v življenju. Ohranjati in se zavedati lepih trenutkov v dvoje,  je še kako pomembno. Nočem odlašati s časom, ki ga preživiva skupaj. Nočem jemati najine ljubezni za samoumevne. V tempu življenja pa hitro pozabimo na to.

Moja prijateljica je nekoč rekla, da je za nekatere plehko skrbeti za zunanji izgled. Morda za nekatere. Za mene ne! Pravzaprav se v današnjem času od ženske pričakuje, da je urejena. Vzamem to za dobro in ne kot breme! Zavedam se tudi, da je moški vizualno bitje. On najprej vidi kaj mu je všeč. Hočem, da sem mojemu možu všeč. Mar si tega ne želimo vse. Za to se tudi potrudim. Ženske smo pač mojstrice igranja vlog. Smo mame, žene, prijateljice, karieristke, umetnice... Zakaj potemtakem ne bi bile za svojega moža še ljubice in zapeljivke, kot takrat na začetku, ko se zaljubimo. Zato se včasih uredim do potankosti. Zase, za svojega moža, za naju!

 

Iz glave mi ne gre podoba urejenega para, ki sedi za mizo pred mano. Moja romantična plat si domišlja, da za mizo v izložbi kavarne čez 20 let sediva midva z možem. V norem ritmu življenja nisva pozabila biti najboljša različica naju, kot takrat ko je bilo prvič.

Čeprav nisem največja ljubiteljica valentinovega,  je prav da ga praznuješ. Uredi se, obleči najljubše krilo in nove čevlje, bodi ženska in praznujta vajino ljubezen!

 

Če je valetninovo že mimo, pa pojdita v tisto znano kavarno in navdihnita z ljubeznijo še koga.

Vaša košarica je prazna.

Izdelke lahko dodate s klikom na gumb "Dodaj v košarico", kateri se nahaja v
desnem traku na podstraneh, na katerih je prikazan posamezni izdelek.

Pred nadaljevanjem nakupa morate izbrati vsaj en izdelek.

0 Vaša košarica je prazna

Vaša košarica je prazna

« NAZAJ NA NOVICE