Kako se je vse začelo...
Tako, kot večina odličnih fotoshootingov v preteklem letu, se je tudi ta začel s telefonskim klicem moje Katje. " Hej, Tina, imaš čas v četrtek, da naredimo en hallowen fotoshooting? Jana in Simon bi fotkala." :)
Seveda je sledilo še kar nekaj usklajevanja glede datuma, ure, lokacije, obleka, rekvizitov, dodatkov... Vendar so se s tem ukvarjali predvsem drugi. V moji glavi pa: "Jaz tega še nikoli nisem delala!!!" Tisti, ki me poznajo vedo, da sem ziheraš. In šla sem v akcijo. Zvečer, ko sem imela mir in tišino sem prvi poizkus maske naredila kar na sebi. Ni bilo slabo. Ni bilo pa niti dobro. Sploh če pomislim, da je ekipa, ki me je povabila k projektu vrhunska. S tremo in grozo sem pozno zvečer, namazana v kostnjaka, preko video klica, klicala Katjo. "Hej, kakšna se ti zdim?" In Katjin odziv je bil bolj podoben lovljenju zraka, kot kateri koli drugi besedi. Sledili so še konstruktivni popravki in moja odločitev, da še vadim, ko bom imela čas. No, časa za vajo ni bilo!
Tisto jutro sem bila nervozna kot strela. Med vožnjo v Katjin salon sem probala vizualizirat postopke mazanja. S polno glavo in v svojem svetu vstopim v salon, kjer me že pričakujeta Anja in Sara. Super prijazni in super luštni, vsaka na svoj način. Mi takoj odleže. In še moja Katja, ki me pozna in s parimi besedami sprosti mojo negotovost.
Kaj se je dogajalo vmes, niti ne vem dobro. Moj fokus na delo je bil ogromen. Vsekakor sem se počutila dobro, da je po cca. treh urah nastala odlična maska.
Sara je bila neverjetna. Ko je še Katja naredila svoje (mimogrede, take lase bi imela tudi jaz) je make-up je prav pasal njeni prezenci. Tiha ampak samozavestna. Z očmi, ki govorijo namesto nje. Anja, srce in središče energije tistega dne, je poosebljala stoičnost, neposrednost in pogum. Punci sta svetovno sprejeli vlogi in prav nič ni bilo videti, da je to tudi za njiju prvi hallowen fotoshooting.