Lep obraz

Lepa koža rabi dotike
24. avgust, 2018

Lep obraz, lepa slika, lep prostor, lepa postava. Zakaj nam je nekaj lepo? Denimo obraz človeka, ki ga prvič vidimo? Hitro se lahko odločimo, ali nam je obraz nekega človeka lep ali ne. Hitro lahko ocenimo na prvi pogled. Ko pa zastavimo vprašanje zakaj, bomo dobili neprepričljive odgovore, kot so na primer: „Hm, ne vem..., mogoče zaradi oči, lep nasmeh ima, všeč so mi lasje...“ Kaj najprej opazimo in zakaj je nekdo lep, sta popolnoma različni vprašanji. Dejstvo je, da pri osebi najprej opazimo oči, saj je prvi kontakt, ki ga vzpostavimo z nekom ravno pogled iz oči v oči in tako dobimo prvo povratno informacijo. Sociologi bi znali povedati, da to izvira še iz pračloveka, ki se je moral za vsako osebo v hipu odločiti, ali je sovražnik ali prijatelj in je ta informacija pomenila smrt ali življenje. Danes je to dosti manj teatralno. Bomo pa iz oči hitro razbrali prijazno osebo, ki ji bomo lahko hitreje zaupali. Takoj za tem pa so ustnice, za katere v prvi vrsti opazimo, če so nasmejane. Še posebej moška vrsta bo lep nasmeh pri ženski označila kot rahlo naklonjenost. Seveda sledijo temu še mnoge druge lepe lastnosti, ki nekoga označujejo kot lepega.

Razprava o tem, kdo je lep, se hitro še bolj zaplete, če stopimo v pogovor s človekom. Takrat še hitreje podamo „sodbo“ v stilu: „Ne vem, ni mi všeč, kaj pa vem, zoprna mi je.“ ali pa „Kok je pa ona simpatična, pa še tok prijazna!“ Ampak to je že čisto subjektivna ocena, ki je povezana z nešteto drugimi dejavniki, o čemer bi lahko dolgo govorili s psihologom ali terapevtom. Dejstvo je tudi, da nas bolj pritegnejo ljudje, ki so bolj podobni našim prednikom. Tako bo ženska podzavestno iskala nekoga, ki je podoben očetovskemu liku, in sicer v dobrem ali v slabem pomenu. To pa zato, ker nam je to znano, domače in temu občutku lažje zaupamo. To je približno tako, kot se lažje zaupamo nekomu, ki ima podobne izkušnje kot mi, ali si deli podobno mišljenje.

Če pustimo na strani vse sociološke in psihološke dejavnike in se osredotočimo na vprašanje, kaj je lepo, bomo na žalost prišli do (na prvi pogled) suhoparnega matematičnega izračuna: A:B = (A+B):A ali drugače ZLATI REZ.

ZLATI REZ je razmerje, ki je prisotno povsod v naravi. Narava je prava mojstrica zlatega reza. Človek pa ga dojema nezavedno, intuitivno. In prav zaradi zlatega reza dojemamo nekaj kot lepo. Naš mlačen odgovor: „Joj, ne vem točno zakaj, ampak všeč mi je.“ dobi smisel. Zlati rez je najpopolnejša kompozicija v naravi, ki v človeku vzbuja harmonijo med linijami. Zato kot lep zaznamo obraz, ki ima več „zlatih“ proporcev.

Zlati rez se zato velikokrat upošteva v umetnosti, arhitekturi, modi... Nenazadnje se ga poslužujejo tudi v medicini, na področju plastične kirurgije. Z njim imajo opravka tako frizerji kot vizažisti.

Kot vizažistka se bolj kot matematičnega izračuna poslužujem opazovanja. Mnogokrat se zalotim, ko med pogovorom z nekom že odtavam z mislimi v proporce sogovornika in njegove obrvi v mislih že oblikujem v bolj skladne. Vprašajte mojo prijateljico Tino. Ko se usede na moj stol, mi ravno začne pripovedovati o tem, kaj se ji je pripetilo tisti dan in čeprav je zgodba res zanimiva, jo že v naslednjem trenutku nevljudno prekinem in ji že dvajsetič povem, da so njene obrvi pa res lepe. Ker me pozna, je tega že navajena.

Tokrat bi vam rada pokazala nekaj neverjetnih proporcev obraza, ki jih vidimo vsi, a se jih večinoma ne zavedamo. Meni pa mnogokrat pomagajo tudi pri kreiranju makeupa na mojih strankah.

-Ste vedeli, da je proporcionalna razdalja med vrhom lasišča in začetkom nosu, začetkom nosu in konico nosu in konico nosu ter našo brado, približno enaka?

Od tega razmerja je odvisno ali bom senčila čelo, nos ali brado, da vzpostavim lepše proporce obraza, če je dolg ali bolj okrogel.

-Ste vedeli, da sta razdalja med očmi in velikost očesa proporcionalni?

Od tega razmerja je odvisno, kako bom namazala oči. Če so oči bolj skupaj, bom intenzivnejšo barvo nanašala pretežno za zunanji kotiček oči in jih tako optično povlekla navzven. Če pa so oči bolj razmaknjene narazen navzven, si lahko privoščim več nanašanja sence proti notranjemu kotičku očesa, kar naravnost obožujem.

-Ste vedeli, da velja za proporcionalno, da je razmik med očmi enak širini nosu?

To razmerje lahko korigiram s pravilnim senčenjem nosu in nanašanjem sence na oči. Če vzpostavim približno ravnotežje med tem, bo tudi večji nos lahko videti manjši.

-Ste vedeli, da sta razdalji od konice nosu do spodnje ustnice in od spodnje ustnice do konca brade enaki, če sta v pravilnih razmerjih? In da je spodnja ustnica za 1/3 večja od zgornje.

Lepotni ideali pa se spreminjajo. Če so bile nekoč moderne tanke ustnice, ki so delovale strogo, z ostrim kupidovim lokom, so danes moderne čisto drugačne ustnice. Danes so v modi polne, okrogle ustnice. Ustnice lahko vizualno povečam tako, da jih s svinčnikom obrobim rahlo nad obarvanim robom ustnice ali namesto mat šminke uporabim glos. Zadeva gre po mojem mnenju včasih že čez mejo dobrega okusa in okoli sebe vidim grozno našobljene ustnice, za katere se bojim, da bodo vsak čas počile.

-Ste vedeli, da širina nosu predstavlja 1/5 širine celega obraza.

Proporcionalno nos predstavlja 1/5 širine obraza. Glede na to se tudi sama odločam, ali je nek obraz širok ali ozek oz. okrogel. Pravzaprav primerjam velikost čela in brade v primerjavi z razdaljo med enim in drugim ušesom, da ugotovim OBLIKO OBRAZA. Evropejci imamo pretežno okrogle obraze. Lepotni ideal, ki se mu kot vizažistka želim približati, pa je OVALNA OBLIKA obraza. To lahko dosežem s senčenjem obraza. Osenčim predele, ki gredo čez mejo navideznega ovala.

-Ste vedeli, da je najbolj popolna obrv v zlatem rezu?

Za obrvi že dolgo velja, da so okvir obraza. Preden sem postala vizažistka, se z mojimi obrvmi prav posebno nisem ukvarjala. Je pa res, da je bila to druga stvar, takoj za urejanjem nohtov, ki mi jih je moja mami prvič uredila kar sama. In moram reči, da je to naredila perfektno. Urejanje obrvi je skozi čas preraslo v celo znanost. Izurjene kozmetičarke vam bodo z merskimi pripomočki do potankosti izmerile vse dimenzije obraza, da bodo prišle do oblike po principu Anastasija Beverly Hills. Sama sem zagovornica neke zdrave mere in sledenju naravne linije, ki jo dopolnim le tam, kjer je ta manj ali slabo vidna.

To je le nekaj zanimivosti, ki se skrivajo v našem obrazu. Obraz bi lahko razčlenjevali še precej bolj do potankosti, kot se je tega lotil plastični kirurg Dr. Stephen Marquard, ki je ustvaril popoln človeški obraz. Na sliki spodaj boste videli, da tudi „popolnost“ ni nujno videti lepa, vsaj v mojih očeh ne. Pred vami se izriše robotska slika, ki je hladna, dolgočasna...

Slediti idealu lepote za vsako ceno? Nobena skrajnost ni nikoli dobra. Težko pa sem hinavska in rečem, da mi je vseeno, kako zgledam. Konec koncev sem vizažiska in že kar nekaj časa je moje delo, da lepšam obraze. Vključno z mojim. Da je moja polt videti enotnejša, nanesem puder. Da moja barva oči nekoliko bolj izstopi, dodam malo bakrenih odtenkov. Da poudarim moje lepe ličnice, nanesem rdečilo za lice. Da ne omenjam, kako lepe so moje trepalnice, ko jih skoraj vsak dan skrbno namažem z maskaro! Oh, včasih pa še kaj dodam. Vse to počnem, ker me to veseli in ne ker sem obremenjuje s svojim videzom. Da si polepšam dan, da se počutim ženstveno. Zato vem, da delam prav. Ker to delam zase! No, malo tudi za mojega moža. Moj mož pa tako ali tako najprej opazi le to, ali sem danes dobre volje in nasmejana. :) In hvaležna sem, da je temu tako. Ženske smo že tako ali tako bombardirane iz vseh strani, kako naj bi zgledale. Da smo popolne na vsakem koraku, je danes nekakšna vrednota. Lepotni ideali pa so vse bolj kruti in nerealni za navadno smrtnico. Zato si ne želim, da bi moje pisanje sprožilo kakršno koli slabo voljo in še preden skočite pred ogledalo in se začnete meriti ali so vaši proporci pravilni ali ne, naj vam povem, kaj je zame lepo.

Zame so lepa rdeča lička, ki jih sproži ugodje in zadovoljstvo. Zame so lepe oči, ki se iskrijo ob hudomušni ali nori ideji. Zame so lepe dvignjene obrvi ob poslušanju neverjetne zgodbe. Zame so lepe ustnice, ki se ne morejo znebiti nasmeha, ko s prijateljico pijem že drugo kavo.

No, in?! Kdaj greva na kavo? ;)